o razvoju zaposlenih

Na čem temeljijo programi?

Čustvena inteligenca je steber za razvoj zaposlenih. Programi delujejo na globji ravni miselnosti in čustev, zato zaposlenim omogočajo, da pridobijo zanaten osebni vpogled v njihov potencial in postanejo ljudje, kakršni so si vedno želeli postati: razvijajo svoje prednosti, uporabljajo svoje izkušnje konstruktivno in opradelijo svojo osebno vizijo s pravo mero integritete.

Nova perspektiva

Programi razvoja zaposlenih vodstva in ostalih zaposlenih gradijo zavest o tem, kaj jih je izoblikovalo in kaj vplivalo nanje, tako v organizaciji, kot zasebno. Nudijo vpogled v njihove običajne načine zaznavanja in delovanja, ki so ovirali napredek. S tem jim je omogočeno, da se soočijo z novimi okoliščinami in izzivi, ter s spoznanji, katere nove načine dela je mogoče sprejeti, da bodo uspešni na naslednji stopnji njihovega osebnega in poslovnega razvoja.

Doseganje trajnostne spremembe

Vaše in naše skupno osredotočanje na izzive organizacije in njihov kontekst, omogoča jasno opredelitev organizacijskih zahtev. Skupaj začnemo razvijati programe z vašimi specifičnimi poslovnimi zahtevami.

Učinkoviti programi za razvoj zaposlenim omogočajo voditeljem, da posamično in kolektivno izkoristijo nove priložnosti ter se lotijo preteklih blokad organizacijskih spremeb.

Doseganje trajnostnih sprememeb na tak način postane vaš nov način delovanja.

Zakaj se splača izbrati Beyondmind delavnice?

Obvladovanje stresa ni samo moralna obveznost in dobra naložba za delodajalce, ampak tudi pravna zahteva, ki je določena v OKVIRNI DIREKTIVI 89/391/EGS in  v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, 2011).

Za  obvladovanje psihosocialnih tveganj se je za najuspešnejšega izkazal preventivni, celostni in sistematični pristop. Predvsem je treba povečati ozaveščenost in uvesti  praktična orodja, ki bi olajšala spopadanje s stresom.

Izkušnje dobre prakse promocije zdravja kažejo, da primerni programi izboljšajo dolgoročno uspešnost podjetja, večajo produktivnost in izboljšajo lojalnost zaposlenih. Poleg tega zmanjšajo prezentizem, fluktuacijo, bolniške odsotnosti in število delovnih nesreč ter prispevajo k pozitivnemu delovnemu okolju.

 

Statistika stresa in psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu ( EU- OSHA, NIJZ in ostalih mednarodnih raziskav):

  • 50–60 % vseh izgubljenih delovnih dni je mogoče pripisati stresu in psihosocialnim obremenitvam, povezanim z delom.
  • Bolniška odsotnost v Sloveniji se je v zadnjih petih letih povečala iz 3.9 % na 4.7 %.
  • Slovenska produktivnost dela je pod povprečjem EU28 in znaša le 74 % evrskega povprečja.
  • Storilnost zaposlenih pri prezentizmu je do 25 % nižja.
  • Prezentizem storilnosti odvzame 25%, kar organizacijo stane precej več kot bolniška odsotnost, saj je 1,5-krat višji od ocenjenih stroškov bolniške odsotnosti.
  • Delodajalec letno izgubi 22,4 dneva na zaposlenega zaradi prezentizma.
  • Delodajalec letno izgubi 2.4 - 4,8 dneva je izgubljenega zaradi bolniške odsotnosti.
  • Slovenski zaposleni pri vrhu EU glede občutenja stresa na delovnem mestu, kot tudi dojemanja, da delajo pod visokimi pritiski.
  • Za Slovence so razmere na delovnem mestu najslabše ocenjene od vseh Evropskih držav.
  • Strošek zamenjave zaposlenega okvirno znaša od 50 % do 75% letne plače.
  • Stroški fluktuacije so na 16,1–20,4 % letne plače, za zaposlene različnih poklicev.
  • Duševne težave povzročajo 5–20 % fluktuacije, celoten odstotek zaradi zdravstvenih razlogov med katere uvrščamo tudi druga psihosocialna tveganja so še višji.

 

Pričakovane koristi programov, ki po raziskavah zmanjšujejo stres in psihosocialne obremenitve, ter zagotavljajo zakonsko predpisane aktivnosti v zvezi s promocijo zdravja na delovnem mestu:

  1. zmanjšanje stroškov bolniških odsotnosti (povprečno 12–36 % v 3–5 letih), KIMDPŠ, 2012
  2. zmanjšanje stroškov prezentizma
  3. ekonomičnost naložb (2,5–4,8, največ do 10,00 EUR v 3–5 letih), EU-OSHA, 2010
  4. večja produktivnost do 20 % , EUROFOUND, 2011
  5. boljše zdravje in počutje delavcev ter vodstva

 

Programi pokrivajo stres management in sledeče psihosocialne obremenitve na delovnem mestu: OSEBNE ZNAČILNOSTI, MEDSEBOJNI ODNOSI, NADZOR, ODNOS DO DELA, ORGANIZACIJSKE KULTURA, DUŠEVNE TEŽAVE IN DRUŽINSKE RAZMERE.

E-novice

Prijavite se in poslali vam bomo brezplačen posnetek vodene sprostitve
S prijavo soglašam, da se posredovani podatki uporabijo za namene poslovne komunikacije. Več o politiki zasebnosti.

Zadnja objava na blogu

24.04.2018
Ali lahko stres na delovnem mestu uravnavamo z meditacijo in kako to vpliva na naše možgane, telo in življenje?

Pozitivni stres je dober stimulator, ki ljudi motivira z delom, kadar je pred njimi večji izziv. Višek adrenalina, zaradi ukaza možganov naj bežimo ali napademo je produktiven le občasno, kadar gre za trenuten odziv, torej kratkotrajno situacijo. Konec koncev nas osem, deset ali več ur ne preganja lačen lev po delovnem mestu, čeprav je občutek pri kroničnem stresu podoben točno temu. Dalj časa trajajoč stres, ki se ponavlja, nikakor ni stimulativen. Obratno, naš sistem se začne počasi, a zagotovo ugašati.

Sledite nam

Beyondmind socialna omrežja