Oteženost zdravega psiho-socialnega in kognitivnega razvoja otrok v teh časih

16.10.2020
 
Erikson je v 70.tih naredil obrat na socialno stran v psihoanalizi in pravi, da je otrok po 6. letu osredotočen na vrstnike izven družine, pretežno na tiste istega spola. Del libida sublimira v socialno podjetnost, socialnost in delo. Posledice neuspeha te dobe: Krizo te dobe določa vprašanje ali je bil otrok storilen in ustvarjalen ali se celo potaplja v manjvrednost. Njegovo identiteto določa to kar se nauči in kar zmore. S tem išče priznanja in če to postane pomembnejše, lahko svojo aktivnost usmerja v to, kar se od njega pričakuje in razvije konformistično identiteto. To pomeni da opušča aktivnost in jo nadomešča z zunaj vodeno aktivnostjo. 
 
V stadiju adolescence (okrog 12.let) Otrok ustvarja pomembne vezi z v vrstniki. Adolescentova kriza se zaostruje okrog vprašanja ali bo izbistril lastno identiteto ali pa se bo zgubljal v zmedi in konfuznosti. Z gibanjem med družbo preverja svojo vrednost in konkurenčnost v odnosu do vrstnikov obeh spolov. Mladostniku je objekt referenčna skupina. To bi mu omogočilo, da priložnost, da ob podpori skupine izstopa iz matične družine. Mladostnik tako z dobrimi izkušnjami separacije od primarnega objekta - družine, postopoma v tej referenčni skupini diferencira med posamezniki. Oblikuje prijateljske in ljubezenske odnose, druge kot znance. V tem procesu mladostnik oblikuje integrirano predstavo o samem sebi. To je bistveno obdobje graditve integritete posameznika. 
Ana Freud za te razvojne faze pravi, da motnje v tej fazi otroka oropajo konstruktivne skupinske izkušnje in ga pehajo v nevrozo! V tem času otrok močno potrebuje dokaz, da je sprejet, saj se zaradi faze razvojnih značilnosti počuti v svoji družini kot posvojenec.
 
Kognitivna organizacija
To je način, kako oseba integrira in sintetizira svoje spoznavne možnosti, da se primerno odzove na zahteve okolja in hkrati na notranje pritiske. Ta integrativni vidik kognitivne organizacije bolje razumemo s pomočjo razvojnih korakov ego funkcij. Če preskočim funkcije primarne in sekundarne avtonomije, integracijske in sintetične ego funkcije, ker so razvojno pred 6 letom in se osredotočim na adapcijske ego funkcije v fazi latence ( od 6.leta naprej). O njih lahko govorimo samo v trdni in neposredni povezavi s psihoseksualnim in psihosocialnim razvojem. Te pomenijo tisto moč ega, ki se kaže v fleksibilnosti pri reševanju problemov, v kreativnosti, inventivnosti, originalnosti, stabilnosti, usmerjenosti k zunanjim ciljem, ter v zadovoljujočih medosebnih medvrstniških odnosih. Kadar otrok adapcijskih ego funkcij ne zmore vzpostaviti (ukrepi socialne distance) pomeni to grožnjo, da bo ego poškodovan. Z drugimi besedami, razvije se slabo psihično strukturiran človek. Tak človek je na pol poti k resnim psihičnim motnjam.
 
Literatura: Praper, Razvojna analtična psihoterapija

E-novice

Prijavite se in poslali vam bomo brezplačen posnetek vodene sprostitve
S prijavo soglašam, da se posredovani podatki uporabijo za namene poslovne komunikacije. Več o politiki zasebnosti.

Zadnja objava na blogu

07.04.2021
Samota med izolacijo

Naši odzivi na trenutke samote so različni, na osameljenost pa prazaprav ne. Za nekatere obdobje samote prinese globok občutek osamljenosti, nekaterim pa odleže, da so lahko za nekaj časa sami s sabo, vendar taki osamljenosti ne čutijo.

Osamljenost ne pomeni uživati v samoti, ampak je globok občutek praznine, izolacije, zapuščenosti, nepripadnosti, .. Ljudi v takih občutkih puščati same je nečloveško. 

Sledite nam

Beyondmind socialna omrežja