Interpretacija sanj

01.09.2020

 

OPORNE TOČKE INTERPRETACIJE

 

A. SANJE SO ZOPOLNITEV ŽELJE

 

Za nastanek sanj obstajata dva povoda. Bodisi se je med spanjem dovolj okrepil in izrazil v jazu kakšen sicer zatrt nagonski vzgib ( nezavedna želja) ali pa se je med spanjem z nezavedni elementom okrepilo neko stremljenje, kije preostalo iz budnega življenja, nek predzavestni miselni proces z vsemi pripadajočimi konfliktnimi vzgibi. Sanje torej izvirajo iz ONEGA ali iz JAZA. ( lahko tudi uporabimo tudi označbe, ego in seperego) Mehanizem tvorjenja sanj je v obeh primerih enak.

Izpolnitev želja pa ne more biti vedno očitna (največkrat ni), ampak jo je treba poiskati, ker so želje v sanjah popačene. O tem več v prihajajočih razdelkih. Želje v popačenih sanjah so prepovedane želje, ki jih je naša notranja cenzura zavrnila. Zato je treba iti najprej v razlago sanj, šele kasneje v izpraševanje po izpolnitvi žeje.

Veliko želja ima mučno vsebino in prisoten strah. Pogosto delo sanj ni doseglo svojega namen, zato mučni del obstaja naprej v obliki afekta. Bistvo želje pa ostaja še naprej nedotaknjeno. V sanjah so afekti in vsebina pogosto ločeni. Drug del mučne vsebine se veže na odnos sanjavca do lastnih želja. Ta jih cenzurira, zavrača, jih ne mara, zato mu njihova izpolnitev ne more dati zadovoljstva. To nasprotje se kaže v obliki strahu. Zavržena želja povzroči, da sanjavec na mesto cenzure postavi tesnobo.

Takrat se pogosto zbudimo. Navadno se to zgodi prej, preden potlačena želja v sanjah doseže polno izpolnitev v nasprotju s cenzuro. V tem primeru sanjam ni uspelo opraviti svojega dela. Kot noči čuvaj mora včasih zbuditi spečega, kadar se čuti prešibkega da bi motnjo ali nevarnost sam odstranil.

Razlaga sanj se ne sme ozirati na tisto, kar služi predstavljajo izpolnitve želja in mora iz namigov obnoviti mučne latentne misli sanj.

 

B. DELO SANJ

 

1. Manifestna in latentna vsebina sanj

 

Sanje bomo pravilno razumeli ( interpretirali), če predpostavimo, da to, česar se po prebujanju spominjamo kot sanje, ni dejanski potek sanj, temveč le fasada, ki ga zakriva. V tem je naše razlikovanje med manifestno vsebino sanj in latentno mislijo sanj. Procesu, ki iz latentne vsebine sanj razvije misel sanj, pravimo delo sanj.

Manifestna vsebina sanj je to, kar se reprezentira, kar je dejanska vsebina sanja. Latentna vsebina sanja pa je dejanski pomen sanj iz katere razvozlamo pomen sanj in so zakrite z manifestno.

Manifestne sanje sestojijo pretežno iz vizualnih podob in redkeje iz misli in besed, zato so manifestne sanje prestavitev latentnih. Po tej poti je mogoče v sanjah ustvariti nadomestne podobe ki služijo prekrivanju. 

Delo, ki prestavlja latentne sanje v očitne imenujemo delo sanj. Delo, ki poteka v nasprotni smeri in ki hoče priti do od očitnih do latentnih, pa je delo interpretacije.

 

2. Zgoščanje

 

Sanje so v primerjavi z obsežnostjo in bogastvom sanjskih misli kratke, skromne in jedrnate (z vsakim ohranjanjem delcev sanj je povezana množica predstav). Obseg zgostitve je nedoločljiv.

Zgoščanje je nagib za tvorjenje novih enot iz elementov, ki jih v budnem mišljenju ne bi povezali. Zaradi te tendence en element manifestnih sanj zastopa celo množico latentnih misli sanj, kakor, da bi izražal nekaj, kar je vsem skupno. Nasploh je obseg manifestnih sanj, v primerjavi z bogato vsebino iz katere je izšel, izredno skrajšan.

Delo zgoščanja v sanjah je najbolj oprijemljivo, ko si za svoje objekte izbere besede in imena. Sanje pogosto ravnajo z besedami, kot da bi bile stvari in jih zato pri sestavljanju obravnavajo enako kot stvarne predstave. Rezultat takih sanj so komične in redke besedne tvorbe.

Zgoščanje nastaja tako, da se nekateri latentni elementi izpustijo, da iz marsikaterega kompleksa latentnih sanj preide le drobec v očitne in da se tisti latentni elementi, ki imajo kaj skupnega združujejo in stapljajo v celoto za očitne sanje. 

Prednostna izbira elementov, ki so v sanjskih mislih veliko navzoči:  
- Elementi sanj se oblikujejo iz celostne mase sanjskih misli in vsak element se kaže kot večkratno določen glede na sanjske misli. Sanj ne oblikuje vsaka posamezna sanjska misel ali skupina sanjskih misli, ki so ločeno predstavljene v vsebini sanj, temveč jih oblikuje cela množica sanjskih misli, ki so podvržene neki določeni predelavi. Elementi, ki so najštevilčnejši in imajo največjo podporo pridobijo pravico do vstopa v vsebino sanj.

Izdelava zbirnih in sestavljenih oseb je eno glavnih delovnih sredstev zgoščevanja v sanjah:
             - zbirna podoba s protislovnimi potezami
             - zbirna oseba kot združitev dejanskih potez dveh ali več oseb v eno samo

Delo zgoščanja v sanjah je najbolj oprijemljivo, ko si za svoje objekte izbere besede in imena.

 

3. Premeščanje

 

Premeščanje je poleg zgoščanja drugo delo sanj.

Premeščanje je povsem neodvisna značilnost dela sanj, s katero se psihične intenzite (investicije), premeščajo iz enega elementa na drugega tako da nek element, ki je bil v sanskih misli postranski, v manifestnih pogosto nastopa najnazorneje in se potemtakem zdi najpomembnejši in nasprotno; bistveni elementi sanjske misli se v manifestnih mislih izražajo le z neznatnimi namigi.

Elementi, ki so v vsebini sanj poudarjeni kot bistvene sestavine, v sanjskih mislih nikakor nimajo take vloge- ni nujno, da je, to kar je očitna bistvena vsebina sanjskih mislih, predstavljeno v sanjah.  Sanje so drugače osredinjene- njihova vsebina se osredotoča na druge elemente kakor sanjske misli. Take sanje dajejo vtis premeščanja.

Pri delu sanj deluje neka psihična sila, ki na eni strani odvzema intenzivnost elementom z veliko psihično vrednostjo, na drugi strani pa s prijemom naddoločanja iz elementov z majhno psihično vrednostjo ustvarja nove vrednosti, ki si nato utrejo pot v vsebino sanj. Pri oblikovanju sanj se pojavlja prenašanje in premeščanje psihične intenzivnosti posameznih elementov, kar povzroči razliko med besedilom vsebine sanj in sanjskih misli.

Rezultat premeščanja je, da vsebina sanj ni nič več podobna jedru sanjskih misli in da so sanje zgolj popačenje sanjske želje, ki ostaja v nezavednem. Premeščanje se dogaja pod vplivom iste cenzure, ki pripada endopsihični obrambi. 

 

4. Simbolike

 

Sanje prevzemajo in obdelajo le stvarno vsebino sanjskih misli. Sanje nimajo na voljo nobenega sredstva za predstavljanje logičnih odnosov med sanjskimi mislimi, zato sanje logično zvezo prikažejo kot sočasnost – vse gradivo se združi v eno samo situacijo ali dogodek.

Kombinacije v sanjah ne nastanejo iz poljubnih, nepovezanih delcev sanjskega gradiva, ampak iz tistih, ki so dokaj tesno povezani tudi v sanjskih mislih.

Sanje na noben način ne morejo izraziti alternative ali-ali. Le-ta se vključi v kontekst sanj šele pri interpretaciji. Z ali-ali najpogosteje opišemo lastnosti sanjskega elementa, da je nejasen in ga je treba razrešiti. Zdi se, da za sanje »ne« ne obstaja. Sanje združujejo nasprotja v eno ali pa jih predstavljajo kot isto stvar.

Mehanizem oblikovanja sanj je izrazito naklonjen enemu samemu logičnemu odnosu, namreč odnosu podobnosti, ujemanja ali stičnosti.

Podobnosti, ujemanje in skupne poteze so v sanjah predstavljene s krčenjem v eno samo enoto, ki v gradivu za sanje bodisi že obstaja (identifikacija – v rabi ko gre za osebe), bodisi se oblikuje na novo (sestavljenka- kjer so gradivo poenotenja stvari; sestavljenke je mogoče uporabiti tudi za ljudi). Kraji so pogosto obravnavani kot osebe.

Pri identifikaciji se le eni od oseb, ki jih povezujejo skupne poteze posreči predstavitev v manifestni vsebini sanj, medtem ko se za drugo osebo ali ostale osebe zdi, kot da jih sanje zatrejo. Pokrivajoča oseba se v sanjah pojavlja v vseh povezavah in situacijah, ki se nanašajo nanjo ali na osebi, ki jih pokriva. Pri sestavljankah, ki obsegajo osebe, sanjska podoba vsebuje poteze, ki so značilne za posamezne osebe, vendar jim niso skupne, kombinacija teh potez pa da novo enoto, sestavljeno osebo.

Predstavna sredstva sanj

Vsebina sanj, ki se pojavijo v isti noči, oblikuje del iste celote; njihova ločitev na več delov, pa tudi razvrstitev in število delov, vse to je smiselno in je mogoče pojmovati kot del sporočila, ki izvira iz latentnih sanjskih misli.

Pogojnik v sanjskih mislih je v sanjah predstavljen kot istočasnost ( »če« - »ko«). Včasih se v sanjah, ki nekaj časa ohranjajo isto situacijo in prizorišče, pojavi prekinitev, ki jo opišemo takole : » toda potem je tako, kot, da je hkrati drug kraj, in tam se zgodi to ali ono«. Čez nekaj časa se lahko glavno dogajanje nadaljuje in tisto kar jih pretrga, se v sanjskem gradivu pokaže kot odvisnik, kot vrinjena misel.

»Nezmožnost storiti« se ne pojavlja vedno kot občutek, ampak včasih tudi kot del vsebine sanj. Lahko izraža nasprotovanje »NE«

Predstavljanje s simboli

Predstavljanje s simbolom sodi k posrednemu predstavljanju. V številnih primerih je očitno kaj je skupno simbolu in tistemu kar predstavlja, v drugih je prikrito in se zdi, da izbrani simbol samo zapleta stvari. Sanje uporabljajo simboliko za prikrito predstavitev svojih latentnih misli. Simbol v vsebini sanj moramo precej pogosto interpretirati v njegovem pravem pomenu in ne simbolno. Če lahko sanjavec izbira med več simboli, se bo odločil za tistega, ki je vsebinsko povezan z drugim miselnim gradivom, to se pravi, ki je motiviran tudi individualno, ne le s svojo tipično rabo.

Ko v vsebini sanj pridemo do simbolnih elementov, nas tehnika interpretacije na podlagi sanjavčevih prostih asociacij praviloma pusti na cedilu! V takih primerih sprejmemo kombinirano tehniko, ki združuje obe: tehniko prostih asociacij in vednost o simbolih.

 

5. Sekundarne obdelave

 

Psihična instanca, ki sicer deluje zgolj kot cenzura, redno sodeluje pri oblikovanju sanj:

Njen vpliv se kaže v omejitvah, opustitvah v vsebini sanj, enako je odgovorna tudi za vrinke in dodatke v njej. Le v redkih primerih ustvari kaj novega. Dokler je mogoče, uporablja vse, kar lahko primernega najde v gradivu sanjskih misli.

Sekundarna obdelava prispeva tudi k plastični intenzivnosti različnih elementov sanj (tisti deli sanj, kjer je sekundarna obdelava kaj dosegla so jasni, kjer pa je njeno prizadevanje odpovedalo pa zmedeni, manj živi).Teža sanj se s tem za našo zavest pomiri. S tem mehanizmom se sanje predrugačijo, ko jih opisujemo s tem kar nam je na razpolago v naši zavesti.

Misel »to so samo sanje« se pojavi v sanjah s ciljem zmanjšati pomembnost doživljanega in omogočiti, da dopustimo, kar bo sledilo. Pojavi se tedaj, ko cenzura, ki nikoli povsem ne spi, začuti, da so jo sanje, ki so že dopuščene, ujele nepripravljeno.  Ker je prepozna, da bi jih zatrla, se cenzura s temi besedami upre tesnobi ali mučnim občutkom, ki vzniknejo iz sanj.

To kaže, da ne izvira vse, kar vsebujejo sanje, iz sanjskih misli, temveč, da lahko k njihovi vsebini prispeva tudi psihična funkcija, ki je ni mogoče razlikovati od budnih misli.

 

ZAKLJUČEK

 

1. VSAKE SANJE SE UKVARJAJO S SANJALCEM SAMIM

 

Moj jaz je večkrat predstavljen v sanjah, včasih neposredno, drugič na način identifikacije s tujimi osebami. Kjer se v vsebini sanj ne pojavi moj jaz ampak druga oseba, lahko domnevam, da se moj jaz s pomočjo identifikacije skriva za to osebo in v ta kontekst vstavim svoj jaz.

V primerih, ko se v sanjah pojavi moj jaz, pa me situacija, v kateri se znajdem pouči, da se  s pomočjo identifikacije za mojim jazom skriva druga oseba (pri njihovi interpretaciji moram prikrite skupne poteze, pripisane drugi osebi, prenesti nase).

So pa tudi sanje, v katerih se moj jaz ponavlja poleg drugih oseb, ki se, ko je identifikacija razrešena, spet razkrijejo kot moj jaz (Freud 2000:304).

 

2. ZAKAJ SPLOH SANJAMO?

 

Bolj natančno je vprašanje, zakaj speči opravlja delo sanj?

Ko sanjamo, sanje s pomočjo nezavednega jazu postavijo zahteve za zadovoljitev nekega nagona. Če te izvirajo iz onega ( ID), je to zahteva po zahteva po razrešitvi nekega konflikta, če pa sanje izvirajo iz preostanka predzavestne dejavnosti v budnem stanju, so sanje zahteva po odpravi nekega dvoma, oblikovanju neke namere. Speči jaz si spanec zato želi ohraniti. Sanje so vedno poskus, da bi se z izpolnitvijo želje znebili motnje spanja - sanje so varuhinje sna. Poskus sanj, da bi ohranile spanec, se lahko bolj ali manj posreči, lahko tudi spodleti in potem se sanjavec zbudi. Tudi veščemu nočnemu čuvaju, ki mora varovati spanec mesteca, morebiti kdaj ne preostane nič drugega kot to, da zažene vik in krik in prebudi speče meščane.

Zakaj so psihoanalizi sanje tako pomembne razloži Freud takole. » Pokazalo se je, da isti nezavedni mehanizmi, ki smo jih spoznali s preučevanjem dela sanj in ki so nam razložili nastanek sanj pripomorejo k razumevanju skrivnostnega mehanizma nastanka simptomov, ki vzbujajo naš interes pri obravnavi nevroz in psihoz. Takšna podobnost bi nas morala navdati z velikimi upi."

 

 

LITERATURA

 

  • Freud S., Očrt psihoanalize, Analekta, 2000
  • Freud S., Predavanja za uvod v psihoanalizo, DZS, 1977
  • Freud S., Interpretacija sanj, SH, 2000

Predavanja:

  • Povzetek predavanj, Temeljni Freudovi (psihoanalitični) koncepti, SFU LJ, l.2018/2019, l.2019/2020

 

Alenka Kaštrun

E-novice

Prijavite se in poslali vam bomo brezplačen posnetek vodene sprostitve
S prijavo soglašam, da se posredovani podatki uporabijo za namene poslovne komunikacije. Več o politiki zasebnosti.

Zadnja objava na blogu

07.04.2021
Samota med izolacijo

Naši odzivi na trenutke samote so različni, na osameljenost pa prazaprav ne. Za nekatere obdobje samote prinese globok občutek osamljenosti, nekaterim pa odleže, da so lahko za nekaj časa sami s sabo, vendar taki osamljenosti ne čutijo.

Osamljenost ne pomeni uživati v samoti, ampak je globok občutek praznine, izolacije, zapuščenosti, nepripadnosti, .. Ljudi v takih občutkih puščati same je nečloveško. 

Sledite nam

Beyondmind socialna omrežja