Heroji in odpadniki izgorelosti

09.01.2020

Če človek ni uspešen po merilih družbe, mu izgorelost vseeno pripada ali ne? Ali sme svojo izgorelost nositi kot lovoriko in dokaz o tem, da je boljši od drugih, ker družba vsekakor to »nagrado« priznava le uspešnim, ostali izgorelosti ne smejo nositi kot ponos, ampak kot dokaz njihove nesposobnosti, brezdelja in odpadništva.

Izgorelost je kompleksno stanje, ki zajema tako mentalno, čustveno kot fizično izčrpanost in ne pomeni, da je njen izvor le v dolgotrajnih urah dela. Te so vedno posledica specifičnih miselnih vzorcev, ki tistega, ki misli, da nima druge izbire, sili delati čez rob fizičnih zmožnosti, do kolapsa. Vzrok torej nikoli ni fizičen, ampak psihičen. Zato vas vprašam, če se vam zdi manj pomembno za vaš vpogled v to problematiko, da je izgorel lahko tudi brezposelni, ki je zaradi občutka nemoči, manjvrednosti, neuspešnosti povsem onemogel. Bi lahko rekli, da se tudi pri njem izrazito negativno čustvovanje odrazi na nespečnosti, onemoglosti apatiji in fizičnemu kolapsu zaradi psihičnih in čustvenih obremenitev? Bi lahko v isti koš dali tudi nekoga, ki globoko žaluje in je pri tem ostal brez strokovne pomoči ter ne najde poti ven iz destruktivne depresije, ki lahko človeka pripelje na rob fizične in psihične moči.

Je proizvodnji delavec, ki mnogokrat komaj shaja z minimalno plačo in vsak trenutek skuša najti način, kako bo svoji družini omogočil preživetje, manj verjetno žrtev izgorelosti? Njegovo obsesivno razmišljanje o tem, kako bo preživel mesec je prisotno cel dan, ko svojih misli in čustev o pomanjkanju in neustreznosti ne odklopi do trenutka, ko zaspi, če to sploh še zmore storiti. Koliko časa je delal, niti ni pomembno, izgorelost ima svoje korenine v vsakem od treh nivojev, ne zgolj v fizičnem.

Izgorelost je posledica destruktivnih psihičnih mehanizmov, ki se kažejo v iskanju pozornosti in moči, v pretiranem ugajanju in perfekcionizmu, seveda tudi v slabi samopodobi, ki jo človek skuša na nek način kompenzirati. Gre za lastno izčrpavanje , ki ga je izredno težko ozavestiti, ker ga podpirajo najbolj globoka prepričanja o svetu in sebi, z nezadostno podporo ali vpogledom v ravnovesje čustvovanja in vedenja.

Vsak, ki izgori je vreden enake pozornosti in enake empatije. Enake možnosti za pomoč in do prostora za svojo zgodbo. Pri izgorelosti ni tistih, ki so v procesu uničevanja sebe vredni več, kot drugi. Vsi so žrtve, ki jim je potrebno prisluhniti in pomagati.

E-novice

Prijavite se in poslali vam bomo brezplačen posnetek vodene sprostitve
S prijavo soglašam, da se posredovani podatki uporabijo za namene poslovne komunikacije. Več o politiki zasebnosti.

Zadnja objava na blogu

07.04.2021
Samota med izolacijo

Naši odzivi na trenutke samote so različni, na osameljenost pa prazaprav ne. Za nekatere obdobje samote prinese globok občutek osamljenosti, nekaterim pa odleže, da so lahko za nekaj časa sami s sabo, vendar taki osamljenosti ne čutijo.

Osamljenost ne pomeni uživati v samoti, ampak je globok občutek praznine, izolacije, zapuščenosti, nepripadnosti, .. Ljudi v takih občutkih puščati same je nečloveško. 

Sledite nam

Beyondmind socialna omrežja