Stres na delovnem mestu

06.05.2019

Obvladovanje stresa ni samo moralna obveznost in dobra naložba za delodajalce, ampak tudi pravna zahteva, ki je določena v OKVIRNI DIREKTIVI 89/391/EGS in  v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, 2011).

Za  obvladovanje psihosocialnih tveganj se je za najuspešnejšega izkazal preventivni, celostni in sistematični pristop. Predvsem je treba povečati ozaveščenost in uvesti  praktična orodja, ki bi olajšala spopadanje s stresom.

Izkušnje dobre prakse promocije zdravja kažejo, da primerni programi izboljšajo dolgoročno uspešnost podjetja, večajo produktivnost in izboljšajo lojalnost zaposlenih. Poleg tega zmanjšajo prezentizem, fluktuacijo, bolniške odsotnosti in število delovnih nesreč ter prispevajo k pozitivnemu delovnemu okolju.

 

 

Opredelitev stresa

 

Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi na notranje in zunanje stresorje.[1] Stresor je dogodek, situacija, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element in katerega rezultat je stres. Stres in dejavniki stresa niso za vse ljudi enaki in enako težko ali lahko rešljivi, pač pa ju določajo posameznikova osebnost, njegove izkušnje, energetska opremljenost, okoliščine v katerih se pojavi, ter širše in ožje okolje, v katerem oseba živi. Pomembni so tudi življenjska naravnanost posameznika in trdnost ter kakovost mreže človeških odnosov, ki ga obdajajo.

Pozitivni in negativni stres:

  • Pozitivni stres deluje kot spodbuda, predpogoj pa je, da, moramo  situacije, ki so povzročile stres, razumeti in zaznati kot pozitivne. Učinki pozitivnega stresa so visoka motiviranost, pozitivna vznemirjenost, družabnost, občutek zadovoljstva in sreče, umirjenost, samozavest in odločnost (slednjega Bilban definira kot »evstres«). Pozitivni stres v normalnih okoliščinah z aktiviranjem reakcijskih odzivov vzpostavi novo ravnovesje in nam pomaga, da se prilagodimo novim situacijam. Pri osebah, ki so pod vplivom pozitivnega stresa, se pojavljajo evforija, zanesljivost, vznemirjenost, velika motiviranost, razumevanje, pripravljenost priskočiti na pomoč, družabnost, prijaznost, ljubeznivost, občutek zadovoljstva in sreče, umirjenost, uravnovešenost, samozavest, ustvarjalnost, učinkovitost, uspešnost, sposobnost jasnega in racionalnega mišljenja, odločnost in marljivost, živahnost, vedrost in nasmejanost.
  • Negativni stres je odziv na kakršen koli stresni življenjski dogodek, ki pri posamezniku sproži čustva, ki ga ohromijo in mu škodujejo.

Naravni in umetni stres:

  • naravni stres je obrambna reakcija preživetja (stres kot posledica občutka ogroženosti, pojavi se kot reakcija na nevarnosti iz okolja in ima nalogo obrambe, pobega ali napada),
  • umetni ali škodljivi stres se pojavi, ko zahteve presežejo naše sposobnosti.

Fiziološki in psihološki stres:

  • fiziološki (telesni) stres se odraža na našem telesu in vpliva na naše dobro počutje,
  • pri psihološkem stresu imajo posebno vlogo čustva, ki sprožijo stresni

odziv.

Normalni in kronični stres:

  • normalni stres je prisoten, kadar je naše počutje dobro in lahko

           obremenitve dojemamo kot nekaj normalnega in vsakdanjega,

  • kronični stres je stres, ki je stalno prisoten ali se ponavlja (posledice

            kroničnega stresa so bolj kvarne za zdravje).

  • časovni dimenziji.Stres razdelimo na kratkotrajni ali občasni in dolgotrajni ali kronični stres:
  • neintenziven kratkotrajni stres na človeka vpliva spodbudno: spodbuja tvorbo novega spomina, kreativno razmišljanje, dinamičnost in motiviranost za delo,
  • dolgotrajen ali ponavljajoč se in/ali intenziven (kronični) stres brez ustreznega počitka in obnove organizma pa utruja in vodi v izčrpanost (negativni stres), kar lahko vodi v bolezen.

 

Posebna kategorija je seveda tudi stres, povezan z delom.

Opredelitev delovnega stresa oziroma stresa v delovni organizaciji je veliko, skupna pa jim je označitev, da gre za neskladje med nami in našim delom, nasprotujočimi zahtevami med našimi vlogami na delovnem mestu in zunaj njega ter neustrezno stopnjo nadzora nad delom in življenjem —gre torej za stanje, pri katerem zahteve delovnega okolja presegajo sposobnost delavcev, da jih izpolnijo oziroma obvladajo.

 

Stresorji - stresni dejavnki

 

Stres na delovnem mestu se pojavi takrat, ko zahteve delovnega mesta presežejo naše sposobnosti, ker se bojimo za svoje delovno mesto, ker smo nezadovoljni z delom, plačo, šefom in sodelavci, nezmožnost napredovanja itd.

Pomembni so predvsem tisti stresorji, ki povzročajo duševne in vedenjske učinke. Takšnih pa je veliko. Raziskovalci so ugotovili, da so obremenjujoči stresi lahko posledica delovanja enkratnih hudih stresnih dogodkov, lahko pa so posledica delovanja ponavljajočih se vsakdanjih drobnih stresov. Drobni stresi so lahko prijetni in spodbudni, lahko pa so neprijetni. Če se takšni drobni stresi kopičijo, nam lahko zagrenijo življenje.

Na stresno reakcijo vpliva veliko pojavov:

  • zunanji stresni dejavniki (hrup, svetloba, vibracije, bolečine, nevarnost );
  • nezadovoljne primarne potrebe (hrana, tekočina, temperatura, dovolj spanja, ljubezen );
  • pritiski na delovnem mestu (pomanjkanje časa, več vrstno delo, monotonost, kritiziranje na delovnem mestu ali strah pred rezultati dela);

 

Dejavniki stresa na delovnem mestu:

 

Stres ne vpliva le na naše zasebno življenje in zdravje, temveč tudi na delo v organizacijah. Po raziskavah v domačem je namreč stres vedno bolj pereč in pogost pojav tudi na delovnih mestih, pri čemer Slovenija ni izjema. Predvsem vse večja konkurenčnost določa, kdo bo ostal na trgu, kar posledično vodi v večje zahteve s strani vodij (Ovsenik in Ambrož, 2000) in zmanjševanje pravic delavcev. Posledici vsega tega sta splošno nezadovoljstvo in znižanje produktivnosti. Cilj vsake organizacije, pa je čim bolj učinkovito poslovanje Delovna produktivnost in splošno zadovoljstvo, ki se medsebojno povezujeta, sta torej pomembna elementa za napredek pri vsaki organizaciji in posamezniku v delovnem okolju, stres pa je faktor, ki oba znižuje, kar se med drugim kaže tudi v izgorelosti zaposlenih. Izgorelost pa lahko vodi v razvoj negativnih stališč, vedenja in delovanja pri delu v organizacijah.

 

Stresorji na delovnem mestu se( v seminarski nalogi sem izbrala le nekatere, bistvene, da vprašalnik ni bil predolg)  razdelijo na več podvsebinin se nanašajo na:

  • Značilnost fizičnega delovnega okolja
    • Hrup, vibracije, temperatura, higiena, izpostavljenost nevarnostim in tveganjem, prah, nevarne snovi, svetloba.

 

  • Vsebino delovnega okolja
    • vsebina dela ( nevzpodbudne naloge, monotonost, neprijetne naloge)
    • Delovne obremenitve in tempo dela ( preveč ali premalo dela, časovni pritisk)
    • Delovni čas ( nefleksibilni delovnik, podaljšan čas, slabo organiziran čas)
    • Udeležba in kontrola ( pomanjkanje udeležbe pri odločanju, pomanjkanje kontrole)
    • Neurejeno delovno mesto ( neudoben, neprimeren prostor, prostor brez zasebnosti)

 

  • Kontekst dela
    • Razvoj kariere,status, plačilo ( negotovost zaposlitve, pomanjkanje možnosti napredovanja, neprimerno delovno mesto, nezaželeno delovno mesto, napačen sistem plačevanja, neustrezna usposobljenost za delo)
    • Vloga  organizaciji ( nejasna vloga, nasprotujoče si vloge znotraj iste zaposlitve, odgovoronost do ljudi, nenehni stiki z ljudmi/njihovimi težavami,
    • Medosebni odnosi ( neustrezen in neučinkovit nadzor, slabi odnosi s sodelavci, mobing, spolno nadlegovanje, izolirano delovno mesto, neustrezno reševanje problemov)
    • Kultura organizacije ( slaba komunikacija, slabo vodenje, pomanjkanje jasnosti ciljev in org. strukture)
    • Razmejevanje dela in domačega življenja (konfliktnost zadev vezanih na delo in dom, pomanjkanje podpore na delovnem mestu, kot so težave doma, pomanjkanje podpore domačih za težave v službi)

 

  • Individualni vzroki stresa

Notranji: samo-učinkovitost in ustvarjlanost, osebnostni vzorci , navade,čustvena stabilnost, stopnja nevrotizma, starost, vrednote, prepričanja, okoliščine, pretekle izlušnje –travme,… osebnost človeka.

  • socialni faktorji (medsebojni konflikti na delovnem mestu, v prostem času, v družini, v odnosu s partnerjem, spremembe v načinu življenja, npr. rojstvo otroka, dolgotrajna bolezen, osamljenost);
  • ostali stresni faktorji (negotovost pred bodočimi dogodki, pritisk za odločanje med dvema alternativama s pomanjkljivimi informacijami.

 

Posledice stresa

 

Reakcija posameznika na stres je odvisna od intenzivnosti in trajanja dejavnikov stresa in od reaktivnosti nanj, ki jo določajo spol, starost, genetski, socialni in kognitivni dejavniki posameznika. Ponavljajoče ali zelo intenzivne stresne situacije se kažejo v fizioloških posledicah posameznika, spremembi njegovega vedenja in psihičnem odreagiranju.

 

Telesne posledice stresa

 

Stresni mehanizem se začenja v možganih kot posledica številnih signalov, ki jih ti prepoznajo kot nevarnost za organizem. V telesu se začne splošni adaptacijski ali prilagoditveni sindrom na stres in delovanje celotnega organizma je usmerjeno v soočenje z nevarnostjo, zaradi katere se prekrijejo vse druge zaznave, občutki, čustva, spomini, ki jih je telo opravljalo pred nastopom stresa.

Alostaza torej povzroči:

  • Prebavne motnje: težave z želodcem in prebavili, sprememba telesne teže, slabost, bruhanje, zgaga,…
  • Motnje srca in ožilja: visok krvni tlak, holesterol, motnje srčnega utripa, potencialno srčna kap,..
  • Motnje imunskega sistema: revmatoidni artritis, sladkorna bolezen, alergije, nekatera rakava obolenja, herpes, ..
  • Motnje mišičnega sistema: mišični krči, bolečine v vratu, ramenih in hrbtu
  • Ostalo:glavoboli, izgorelost, nizek nivo energije, nespečnost,  kronična utrujenost, vrtoglavica, zloraba drog, šklepetanje z zobmi, menstrualne težave, ledvične težave, dihalne motnje, bronhitis, hropenje, astma, ..

 

Vedenjske posledice stresa

 

Človeško vedenje se zaradi stresa spremeni. Gledano razvojno, je to pomembno, saj nam je pravočasen in primeren način odziva na stres pomenil razliko med življenjem in smrtjo. Naši možgani v tem pogledu še niso dojeli, da nas več ne preganja lev po savani. Kar se tiče preživetja jim je vseeno, če leva predstavlja agresiven šef, ki nam grozi, da nas bo odpustil. V stresu  se utišajo evolucijsko mlajše možganske funkcije, ki so omogočile razvoj človeka v socializirano, racionalno, kulturno, družabno, ljubezensko, humano, moralno in etično bitje. Zato v stresu nismo več tako »človeški«.

Na vrsto pride mehanizem preživetja, ki mobilizira živčni sitem. V tej alarmni fazi lahko pričakujemo le en način vedenja: beg ali napad.

Ko je  stresor odstranjen (beg, boj je izginil), se vklopi parasimpatično živčevje, ki odpravlja posledice stresnega odziva, tako da sporoča organizmu, da se lahko umiri. Parasimpatično živčevje upočasni srčni utrip, dihanje in sprosti mišice ter poveča prebavo. Parasimpatično živčevje je namenjeno rasti, hranjenju energije in drugim procesom, pomembnim za dolgoročno preživetje.

Težava pri tem je, da pri kroničnem stresu ta faza, torej vklop parasimpatičnega živčevja sploh ne pride na vrsto, dokler ne zaspimo. Kot povedano že prej, zaradi nenehnega »bombardiranja« možganov s kortizolom( ker smo v stresu kronično), se naše telo sploh ne izklopi v mirno stanje.

Vedenjske posledice kroničnega stresa so torej: zapiranje vase, zavračanje dela, težave z odgovornostjo, netolerantnost, nezaupanje, zmanjšani kontakti s prijatelji, izolacija, skrivanje, težave v komunikaciji, agresija, slaba osebna higiena, nemirno sedenje, korakanje, jok, kričanje, grizenje nohtov, impulzivno vedenje, tresenje z nogami, nagnjenje k poškodbam, fantaziranje, omahovanje, jecljanje, hiperaktivnost,…

Psihične in čustvene posledice stresa

 

Tesnoba, napetost, nemir, spremembe razpoloženja apatija, razdraženost, zaskrbljenost, nezadovoljstvo, žalost, brezsmiselnost, jeza, užaljenost, krivda, depresija , slaba koncentracija, blokade ustvarjalnosti, nezmožnost iskanja rešitev, nočne more, negativnost, pozabljivost, zmedenost, agresija, občutek preobremenjenosti, utrujenost, neučinkovitost, neuspešnost, nedokončane naloge, izguba perspektive, težave s koncentracijo, blokade ustvarjalnosti, odpor do dela, slabi odnosi, nezaupljivost, sovražnost do bližnjih,..

 

Posledice stresa na delovnem mestu

 

Posledice stresa so z vidika organizacij pomembne zato, ker so bistven faktor bolniških odsotnosti, prezentizma, absentizma in fluktuacije. Zanimive so se mi zdele raziskave, ki ponujajo vpogled na ekonomske posledice stresa v organizacijah. Statistika stresa in psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu ( EU- OSHA, NIJZ in ostalih mednarodnih raziskav je taka:

  • 50–60 % vseh izgubljenih delovnih dni je mogoče pripisati stresu in psihosocialnim obremenitvam, povezanim z delom.
  • Bolniška odsotnost v Sloveniji se je v zadnjih petih letih povečala iz 3.9 % na 4.7 %.
  • Slovenska produktivnost dela je pod povprečjem EU28 in znaša le 74 % evrskega povprečja.
  • Storilnost zaposlenih pri prezentizmu je do 25 % nižja.
  • Prezentizem storilnosti odvzame 25%, kar organizacijo stane precej več kot bolniška odsotnost, saj je 1,5-krat višji od ocenjenih stroškov bolniške odsotnosti.
  • Delodajalec letno izgubi 22,4 dneva na zaposlenega zaradi prezentizma.
  • Delodajalec letno izgubi 2.4 - 4,8 dneva je izgubljenega zaradi bolniške odsotnosti.
  • Slovenski zaposleni pri vrhu EU glede občutenja stresa na delovnem mestu, kot tudi dojemanja, da delajo pod visokimi pritiski.
  • Za Slovence so razmere na delovnem mestu najslabše ocenjene od vseh Evropskih držav.
  • Strošek zamenjave zaposlenega okvirno znaša od 50 % do 75% letne plače.
  • Stroški fluktuacije so na 16,1–20,4 % letne plače, za zaposlene različnih poklicev.
  • Duševne težave povzročajo 5–20 % fluktuacije, celoten odstotek zaradi zdravstvenih razlogov med katere uvrščamo tudi druga psihosocialna tveganja so še višji.

Mnogi ne vedo, da  Zakon o varnosti in zdravju pri delu od delodajalcev zahteva, da na delovnem mestu obvladujejo psihosocialna tveganja ter zagotavljajo promocijo zdravja.

Pod psihosocialna tveganja zakonodajalec razume dejavnike v delovnem okolju, ki povzročijo preobremenjenost in stres zaradi socialnih in organizacijskih pogojev dela. Sem spada stres, konflikti med zaposlenimi, slaba ali neustrezna komunikacija, slabo opredeljena hierarhija odnosov v delovni organizaciji ipd.

S tem, ko v delovne organizacije implementirajo ustrezne ukrepe za obvladovanje stresa, vplivajo na zmanjšanje omenjenih pojavov.

 

Zaključek

 

Podjetja, ki negujejo sproščenost, razvijajo visoko čustveno inteligenco, jasen um, zavedanje in jim zadovoljstvo zaposlenih pomeni največ, s človeškim kapitalom ustvarjajo edinstvene priložnosti.

Delavnice za obvladovanje stresa pomagajo posameznikom, da se skozi učenje specifičnih tehnik naučijo obvladati stres in prepoznajo lastne vedenjske in mentalne vzorce ter omejitve, ki so najpogosteje vzrok stresa, ki ga doživljajo. Mehanizmi, ki skozi prepoznavo in regulacijo stresorjev dvigujejo čustveno inteligenco, pripomorejo k samoobvladovanju, zavedanju in učinkovitem obvladovanju odnosov na delovnem mestu.

Zadovoljen in miren človek dela več, boljše in je organizaciji lojalen.

Planiranje v naprej in izobraževanje kadra s sistemskimi in fokusiranimi delavnicami obvladovanja stresa je v tujini že nekaj časa zgled dobre prakse. Tak pristop  lahko prepreči resne izgube kapitala zaradi absentizma, prezentizma in fluktuacije zaposlenih.

Cilj poglobljenega obvladovanja stresa je dvigniti produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. S tem skozi specifične tehnike zaposleni najdejo njihov življenjski in delovni smisel, se naučijo strokovne in učinkovite tehnike sprostitve in odpravijo vzroke za stres na vseh treh nivojih (intelektualnem, čustvenem in duhovnem). 

S takim poglobljenim načinom lahko dosežemo trajen rezultat, ki presega zgolj delovne okvirje.

 

Alenka Kaštrun


[1] Izraz stres v biološkem smislu je prvič uvedel endokrinolog Hans Selye leta 1930. Kasneje ga je razširil in populariziral koncept, da je zajel neprimeren psihološki odziv na katerokoli zahtevo. Besedo stres je uporabljal, kot stanje, stresor pa kot stimulant za povzročitev stresa. Zajema širok spekter pojavov od blagih draženj pa do drastičnih, ki lahko povzročijo hude zdravstvene težave. Vir: wikipedja

VIRI:

Markelj, j. , Vzroki in posledice stresa v delovnem okolju, diplomsko delo ,UM, 2002

Goleman, Socialna inteligenca, 2006

Pastirk S. , Stres pri delu, zadovoljstvo z delom, izgorelost in strategije spoprijemanja s stresom delavcev na področju zaposlitvene rehabilitacije. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Rs- Soča, 2010

Musek, J.: Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana, Educy, 1993

Levovnik D., Stres na delovnem mestu, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, GIZ, 2014

 

E-novice

Prijavite se in poslali vam bomo brezplačen posnetek vodene sprostitve
S prijavo soglašam, da se posredovani podatki uporabijo za namene poslovne komunikacije. Več o politiki zasebnosti.

Zadnja objava na blogu

12.08.2019
Kako ravnati s pasivno agresivnim sodelavcem?

Pasivna agresija je izrazit simptom Slovencev. Povprečen Slovenec je raje tiho, ko da bi tvegal z jasnim mnenjem izpostaviti svoj prav, ker je bil naučen biti pasiven. To je del naše kulture, mentalitete, vzgoje, narodne nezrelosti, odvisnosti, majhnosti, ipd,…

Pasivno bi bilo reči, da se tega ne da spremeniti. Globlji vpogled v ta mehanizem in znanje o tem kako ga preseči,  sta le prva v vrsti, da ozavestimo najprej sebe in s tem pomagamo k dvigu čustvene inteligence okolice.

Sledite nam

Beyondmind socialna omrežja