Ali lahko stres na delovnem mestu uravnavamo z meditacijo in kako to vpliva na naše možgane, telo in življenje?

24.04.2018

Pod stresom so ljudje tudi kadar v podjetju vladajo slabi odnosi, nečloveški pritiski, ki ogrožajo človekovo eksistenco, kadar je dela preveč in prenaporno, ipd,… Stresorji na delovnem mestu so zahteve oz. omejitve, na katere se posameznik odzove s stresom. Stresorje lahko predstavljajo kognitivne zahteve (npr. procesiranje informacij), čustvene zahteve (npr. uravnavanje organizacijsko želenih čustev v medsebojnih odnosih) ter fizične zahteve (zahteve, ki se nanašajo na mišično-skeletni sistem).[1]

Če je delovno mesto človeka povezovalno med sektorji, če ste njihov balans, tampon ali točka mediacije, potem se mora ta človek s stresom nekako spoprijeti, ga obvladati. Za to po navadi uporabijo strategije, ki so usmerjene na problem, t.i. zunanje usmerjene. K njimi sodijo socialne veščine, zbiranje in obdelovanje podatkov o stresorju  in preučitev vzrokov in posledic njihovega delovanja. Druge strategije pa so usmerjene na emocije in vključujejo spremembo človekovega notranjega okolja.

 

  1. UČINKI STRESA NA MOŽGANE IN TELO [2]

Nadledvični žlezi pod stresom izločata kortizol, hormon, ki se mobilizira v nevarnosti. Običajno potrebujemo zmerno raven kortizola za uravnavo presnove in imunskega sistema, če pa  njegova raven ostane previsoka dalj časa, telo plača ceno slabim zdravjem. Kronično izločanje kortizola vpliva na srčnožilne bolezni in okvare imunskega sistema, poslabša sladkorno bolezen in previsok krvni tlak ter uniči nevrone v hipokampusu in s tem poškoduje spomin. Možgani so namreč pri kroničnem povišanam nivoju kortizola z njim stalno in povišano preplavljeni.

Ko kortiziol ustavi hipokampus, se dotakne tudi amigdale in spodbudi rast dendritov v delu za strah. Poleg tega povišan kortizol otopi sposobnost ključnih območij prefontalni skroji, da uravnavajo signale strahu, ki prihajajo iz amigdale. Postajamo torej vse bolj čustveno, in manj razumsko odzivni.

Skupni živčni vpliv prevelike količine kortizola je trojen. Poškodovan hipokampus zaznava precej površno in strah vidi tudi takrat, ko to ni potrebno. Krogotok amigdale podivja, prefrontalno območje pa ne uspe modulirati signalov iz pretirano odzivne amigdale.

Krogotoka simpatičnega živčevja in osi hipotalamus-hipofiza-skorja nadlečvične žleze vklapljajo in izklapljajo čustvena stanja. Ker drugi ljudje tako močno vplivajo na naša čustva, se vzročna zveza razširi zunaj telesa na odnose. Kadar grožnje ne moremo odpraviti ne glede na to, koliko se trudimo, se višanje ravni kortizola še pospeši.

Fiziološke spremembe povezane z vzponi in padci v odnosih, niso tako nepomembne, kadar gre za večletne težave. Povzročijo namreč stopnjo biološkega stresa- alostaza-, ki pospešuje nastanek bolezni ali poslabša njene simptome. Dokazano je, da je raven kortizola najvišja , kadar je vzrok za stres medoseben. Vrsta študij je dokazala, da vpliv nenehnega stresa seže do prav izražanje genov v imunskih celicah, bistvenih za boj proti okužbam in celjenje ran. Poškodovani gen GHmRNA pospešuje nastajanje limfocitov in tudi krepi dejavnost naravnih ubijalskih celic inmarkofagov, ki uničujejo napadalne bakterije.

 

  1. PsihofIzične posledice meditacije

 

Fiziološke spremembe

Meditacija ima prav nasproten učinek kot stres, saj sprošča telo in povzroča  parasimpatični odziv z znižanjem bitja srca ali krvnega pritiska. Redna vadba meditacije na ravni telesa zmanjšuje porabo kisika, izboljša učinkovitost izmenjave plinov v pljučih, upočasnjuje srčni utrip ter ritem dihanja, zmanjšuje krvni pritisk, poviša pretok krvi, izboljša delovanje imunskega sistema ter olajšuje kronično bolečino. Pomaga torej pri kardiovaskularnih motnjah (npr. hipertenzija, hiperholesterolemija), astmi, jecljanju, hormonskih motnjah, predmenstrualnim sindromom.

 

Nevrološke spremembe

Nevrofiziološke raziskave kažejo, da vadba meditacije pripelje do trenutnih sprememb v delovanju možganov, kar npr. vodi k upadu avtomatičnega reagiranja. Pri dolgotrajnih vaditeljih meditacije pa so opazili fizične spremembe možganov. Posamezni deli možganske skorje čelnega režnja, ki med drugim sodeluje pri procesih odločanja in delovnem spominu, so pomembno debelejši pri meditatorjih v primerjavi z nemeditatorji. Debelejše živčne plasti so našli tudi v predelu možganov, ki se imenuje insula, in naj bi usklajevala možgane s telesom, z mislimi in emocijami. Dolgotrajni vaditelji meditacije večjo gostoto možganov v predelu možganskega debla, kjer je sedež kardiovaskularnega nadzora in večji obseg v možganskih področjih talamusa in hipokampusa ter prav tako čelnega režnja, kar naj bi meditatorjem omogočalo, da gojijo pozitivne emocije, ohranjajo čustveno stabilnost ter delujejo z zavedanjem. Poleg tega so našli spremembo osnovnega (bazičnega) delovanja možganov.

Meditacija ima torej za posledico strukturne spremembe v sledečih delih možganov:

Anteriorni cingulatni korteks. To je struktura, ki je povezana med drugim s sposobnostjo, da nadzorujemo usmerjanje svoje pozornosti v primeru nasprotujočih si misli ali zunanjih situacij in tako povečamo miselno fleksibilnost.

Prefrontalna skorja. Ta je odgovorna predvsem za funkcije, kot so načrtovanje, reševanje problemov in regulacija čustev.

 

Učinki na kvaliteto življenja in doživljanja

Meditacija naj bi pomagala pri številnih psiholoških ter psihosomatskih težavah, še posebej v primerih, kjer ima močno vlogo stres. Tako avtorji navajajo blagodejne učinke v primeru nespečnosti, motnjah hranjenja, tesnobi ter fobijah. Posameznik lahko z meditacijo razvije boljše zaznavanje okolja, saj postane občutljivejši za dražljaje ter hitreje predeluje informacije. Poveča se sposobnost empatije, pa tudi sinestezij. Meditacija vodi k višji kognitivni fleksibilnosti, boljši koncentraciji, hitrejšim reakcijskim časom ter boljšim motoričnim sposobnostim. Ugotavljajo tudi, da izboljšuje sposobnost učenja, kratko- in dolgoročni spomin, pomaga pri akademski učinkovitosti, vodi do izboljšanja pri posameznih vidikih testov inteligentnosti ter spodbuja kreativnost. Z vidika osebnosti postane oseba preko meditacije bolj dinamična v medosebnih odnosih, bolj odprta za izkušnje, prijetnejša ter čustveno stabilnejša. Tisti, ki vadijo meditacijo, poročajo o višji meri samonadzora in samospoštovanja. Pri njih najdemo tudi povišano stopnjo zakonskega zadovoljstva ter boljše delovanje v medosebnih odnosih. Raziskave tudi kažejo, da celo le nekaj minut vadbe meditativne tehnike razvijanja prijaznosti (»loving kindness meditation«) poveča občutek družbene povezanosti ter pozitivnosti napram neznanim osebam.

 

 

  1. MEDITACIJA KOT ORODJE ZADOVOLJSTVA NA DELOVNEM MESTU

Negativni učinki stresa na zdravje in blagostanje posameznika so že dobro znani in raziskani. Ni presenetljivo, da so številne študije raziskovale metode za zmanjševanje stresa, kamor sodijo med drugim tudi meditacijske tehnike. Največ raziskav ugodnega učinka meditacije na številne klinične populacije je bilo prav na temo stresnih motenj. Meditacija kaže ugoden terapevtski učinek na stres ali pa vsaj ublaži nekatere neželene učinke vsakodnevnega stresa. Predhodne raziskave jasno kažejo, da meditacija zmanjšuje zaznan stres in s stresom povezane simptome ter je učinkovita za premagovanje stresa.

Razen tega, da različni tipi meditacije kažejo na zmanjšanje znakov simpatičnega vzburjenja, meditacija tudi olajša s stresom povezane kognicije in emocije. Predpostavlja se, da so pozitivni učinki vsaj delno posledica znižanja psihološkega in fiziološkega stresa. Ugodni učinki na stres so skladni s klasično trditvijo, da je centralni učinek meditacije “urjenje uma in odpravljanje anksioznosti” in nekoliko redukcionistično primerjavo meditacije z relaksacijskim odzivom. [3]

Iz tradicionalne budistične perspektive, je v nasprotju s spreminjanjem zunanjega okolja, najbolj učinkovito za zmanjševanje stresa in vseh ostalih oblik psihološkega uravnavanja stresa, spreminjanje notranjega (psihološkega) delovnega okolja. [4]

Meditacija vpliva na spoprijemanje s stresom preko procesa okrepljene pozornosti, ki izboljša zgodnje zaznavanje potencialnih stresorjev in povečuje verjetnost pravočasnega učinkovitega spoprijemanja.

Povečano zavedanje, ki je posledica okrepljene pozornosti, lahko prekine proces ruminacije, ki igra ključno vlogo v dolgoročni stresni reaktivnosti in izpostavljenosti mentalnim boleznim Opazovanje misli prekine tendenco zaporednega premišljevanja enake misli. Posameznik tako svoje misli in občutke doživlja kot prehodne mentalne dogodke v okviru širšega zavedanja, kar zmanjšuje avtomatično identifikacijo z njimi in posledično odzivnost nanje.

Mnoge ugodne učinke meditacije na stres raziskovalci pripisujejo procesu neidentifikacije, ki omogoča večjo fleksibilnost pri odzivanju na misli ali katerokoli izkušnjo, ki se pojavi. Neidentifikacija zmanjšuje kognitivni stres in povečuje sposobnost bolj točnega zaznavanja Številni avtorji menijo, da je to ključen proces pri lajšanju zaznanega stresa. Neidentifikacija zmanjšuje oceno situacije kot grožnje na bolj pozitivno oceno (oceno izziva) in spodbuja prilagojeno spoprijemanje.

Meditacija pomaga posameznikom izboljšati spoprijemanje z dogodki, ki so zaznani kot grožnja in kjer je majhna možnost nadzora . Poleg tega Meditacija zmanjšuje potrebo po nadzoru nad situacijo (kadar so razmere neobvladljive). Meditirajoči posamezniki so bolj pripravljeni opustiti trud po nadzoru in lažje sprejemajo emocije. S povečevanjem zavedanja emocij, povečujoče pripravljenosti toleriranja in sprejetja stresnih ali neprijetnih emocij in zmanjšane emocionalne odzivnosti na provokativne dogodke in emocije same, meditacija krepi spretnosti uravnavanja emocij pri posamezniku .

Meditacija spodbuja delovno zavzetost na dva načina[5]:

  • neposredno s krepljenjem pozornosti in osredotočenosti ter
  • posredno s krepitvijo posameznikovega zavedanja notranjosti

 

Meditacija neposredno podpira delovno zavzetost preko okrepljene pozornosti in zatopljenosti pri aktivnostih. Dovzetna pozornost pri aktivnostih krepi jasnost in živost doživljanja, tako da posamezniki postanejo bolj veseli, zatopljeni in notranje aktivirani v svoje delo, podobno kot v stanju zanosa (pri tem se zanos nanaša na kratkotrajno in bolj bežno izkušnjo biti popolnoma prisoten v sedanjem trenutku. Meditacija naj bi tudi spodbujala zavzetost preko procesa neidentifikacije (kognitivni preobrat v perspektivi do misli in izkušenj), saj ohranja zanimanje zaposlenih, pozornost in vpletenost v njihovo delo. Slednje vpliva na to, da posamezniki do običajnih delovnih aktivnosti pristopajo tako, kot da jih opravljajo prvič, da ugotovijo, kaj ima aktivnost za ponudit. To odprto zavedanje lahko vodi v odkrivanje novih in zanimivih aspektov naloge, ki prej niso bili opaženi. Okrepljeno stanje budnosti in vpletenosti pri aktivnostih pomaga udeležencem, da vidijo obstoječe aktivnosti na nov in bolj zanimiv način. Kot posledica posameznik lahko doživlja več zavzetosti ob aktivnosti.

 

Naslednja neposredna pot preko katere meditacija lahko ugodno vpliva na delovno zavzetost, je preko okrepljene kvalitete notranjega zavedanja emocij, misli in vedenj . Biti zvest samemu sebi sproža bolj avtonomno motivacijo in podpira zavzetost v posameznikovo delo  Psihološka prisotnost je podobna konceptu meditacije in odseva, ali je posameznik povsem prisoten, odprt in pozoren v sedanjem trenutku. Psihološka prisotnost je pozitivno povezana z delovno zavzetostjo, pri kateri posamezniki, ki so bolj prisotni pri delovni vlogi, doživljajo več osebne zavzetosti.

 

Dober zgled tujih korporacijskih pristopov k obvladovanju stresa

Hiter pogled na to, kaj se dogaja na delovnih mestih, kaže, da je svet razdeljen na dvoje. Na eni strani resnost četrtletnih poročil, premagovanje pričakovane rasti, agresivna odločnost in ambicije vodstva ter fokusiranje zgolj na dobiček. Na drugi strani pa zavedanje, koliko stroškov prinaša stres, ne samo z vidika zdravja in dobrega počutja zaposlenih, ampak tudi z vidika slabše produktivnosti in manjšega dobička.

Vedno več znanstvenih dokazov razkriva, da sta dobro počutje zaposlenih in dobiček zelo povezana. Še bolj zgovorno je dejstvo, da če ju strogo ločujemo, plačamo visoko ceno- to velja tako za organizacijo, kot tudi za posameznika. Seveda je smisel poslovanja še vedno povečevanje dobička in presežek pričakovanj, a poudarek je na tem, da kar je dobro za človeka, je dobro za tudi za rast korporacije.

Čeprav bi Slovenci radi sledili tujim, dobičkonosnim trendom, je pristop, ki ga uspešno implementira nekaj največjih svetovnih korporacij, za naš še vedno tabu tema! Namesto, da bi veljal kot nova in drugačna prednost pred konkurenco, si v marsikaterem podjetju zatiskajo oči pred dejstvi, kaj v resnici slabi njihov rezultat. Stres ne povzroča samo slabše produktivnosti na delovnem mestu, ampak tudi slabe odnose in cel kup simptomov bolezni. Od visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, do povišanega holesterola, glavobolov, težav z želodcem, tesnobe in bolečin v prsih, srčne kapi, izgorevanja, motenj spanca ipd …

Kot zgled bi izpostavila nekaj primerov dobre prakse uvajanja programov za obvladovanje stresa na delovnem mestu, ki žanjejo velik uspeh. Gre za učenje alternativnih HR tehnik, v obliki  treningov različnih tehnik sprostitve, dviga čustvene inteligence in učenja meditativnih tehnik. To troje namreč združuje zgoraj omenjeni, na videz ločeni strani, na način, ki se na prvi pogled zdi kot abstrakten koncept, v resnici pa vodi do visoke učinkovitosti na delovnem mestu in nepričakovanih pozitivnih rezultatov družbe.

Deutsche bank: Nemška praksa nam je v marsičem za zgled. Njihova mentaliteta in tradicionalnost, mogoče celo konservativnost, sta nam blizu. Kljub temu se je ta finančni velikan, zaradi nekaj preteklih hudih let in  recesije, na progresiven način lotil omejevanja stresa na delovnem mestu, prav z različnimi oblikami meditacij.  S tem, ko so ljudem omogočili učenja in prakticiranja meditacije na delovnem mestu, so bistveno zmanjšali stres in zaposlene pripeljali do bolj jasnega razmišljanja, kar je vodilo do boljših odločitev.

Mckinsey & Co.: Če mislite, da je vodilna  management  svetovalna družba zadnji prostor, kjer bi lahko našli meditacijo, se pošteno  motite. Družba jo vključuje v svojo HR strategijo ravno zato, da njeni zaposleni ostajajo srečni in zdravi. Vodilni Michael Rennie je pred več kot 10 leti začel meditirati zaradi Hodgkinove bolezni in pravi, da ta strategija ni dobra le za ljudi. Njihovemu poslu je namreč prihranila 20 milijonov dolarjev.

Aetna: Generalni direktor Mark Bertolini je svojim 30.000 zaposlenim zagotovil redno meditacijo  in s tem znatno zmanjšal stres in stroške, povezane z njim. Uspelo mu je zmanjšati odsotnost z delovnega mesta, bolniške odsotnosti in zmanjšano produktivnost. Ocenjujejo, da odkar so vpeljali ta program, za stroške zdravljenja prihranijo okrog dva tisoč dolarjev na zaposlenega˘in poleg tega pridobijo še tri tisočake na zaposlenega na račun dviga produktivnosti.

Lloyds banking group, Glaxosmithkline, Volvo, Imd buissnes school switzerland, Pimco: Vse te velike evropske družbe v HR izobraževanja vključujejo  različne oblike programov za sprostitev in dvigovanje čustvene inteligence. Že vrsto let se zavedajo, da so stroški stresa na delovnem mestu previsoki in da z golim pritiskom na zaposlene, v smislu odpuščanja in še večjo optimizacijo procesov, ne bodo dosegli želenega rezultata. Vsi našteti so ugotovili, da ko je korporaciji pomembno, kako se njihov zaposleni počuti na delovnem mestu in ko skrbi tudi za njegovo duševno dobrobit, ta dela več, boljše, je pod manjšim stresom in tudi bolj kreativen.

Safeway: Vodilni Steve Burd je ugotovil, da ga stres njegovih zaposlenih stane milijardo dolarjev letno, z naraščajočim trendom povečevanja sto milijonov dolarjev  na leto. Zato je uvedel  sorodne  programe  in s tem ustavil ta trend.  Sam o tem pravi: »Ugotovil sem , da je 70% stroškov v zvezi z zdravjem naših zaposlenih povezanih z njihovo naravnanostjo in odnosom. Kot poslovnež sem razmišljal, da če lahko na kakršenkoli način vplivam na 200.000 oseb, bo to imelo ogromen učinek na stroške. Danes lahko rečem, da v tem pristopu ne vidim niti ene slabosti. Kovanje dobička in delovanje v korist zaposlenih se ne izključujeta!«.

GOOGLE, GOLDMAN SACS, APPLE, NIKE, YAHOO, HBO, EBAY, TWITTER, FACEBOOK, GENERAL MILLS, AOL TIME WARNER. Vse te korporacije so navkljub ezoteričnemu pridihu in alternativnim tehnikam, ki v grobem kapitalizmu navidezno nimajo kaj iskati, ugotovile, da njihovi ljudje potrebujejo sprostitev na delovnem mestu, in ne potem, ko gredo domov. Mnogi od njih so s programi, ki vključujejo tehnike sproščanja in pravilnega dihanja  ter načine za praznjenje glave, pravzaprav dvignili dobiček, hkrati pa njihovemu pravemu kapitalu – človeku, vrnili vrednost, ki mu pripada.

Kako pa je s to prakso v Sloveniji? Mediji so tečaj meditacije za bančnike NLB lani žal označili za kaprico zaposlenih. Zaradi velikih izgub v banki je dobronamerna poteza  pustila  slab priokus. V kontekstu današnje tematike pa kaže na omejeno razmišljanje nekaterih medijev in nepoznavanje opisanih pristopov k problematiki stresa na delovnem mestu.

Njihov pristop k izboljšanju poslovanja in dobremu počutju zaposlenih je primeren in svež, kaže na poznavanje tuje dobre prakse in je v skladu s predpisano zakonodajo. Kaže tudi na to, da se  Slovenci počasi odpiramo novim idejam in da nam vračanje vrednot, za katere smo mislili, da so za vedno izgubljene, veliko pomeni. Paradoksalno nam namreč v grobem kapitalizmu prinašajo prednost.

 

  1. ZAKLJUČEK

Kadar človek ni pod stresom je zadovoljen, miren in ustvarjalen. Zato je bistveno orodje za preseganje stresa v organizaciji sistemski in fokusiran stres managemenet. Vsak dober vodja namreč ve, da so zadovoljni zaposleni bolj produktivni, dobri timski delavci in ljudje, ki so organizaciji lojalni.

Podjetja, ki negujejo sproščenost, jasen um, zavedanje in jim zadovoljstvo zaposlenih pomeni največ, s človeškim kapitalom ustvarjajo edinstvene priložnosti. Stres namreč prinaša stroške in slabi odnos na delovnem mestu, zato pade produktivnost in dobiček. Z zavedanjem, da kar je dobro za človeka je dobro za rast organizacije, zagotavlja prednost na trgu in z njo dobiček.     

Meditacija kot ena od tehnik obvladovanja stresa pomaga posameznikom, da se skozi učenje specifičnih tehnik naučijo obvladati stres, prepoznavajo vedenjske in mentalne vzorce, omejitve, ki iz njih izhajajo, ter postavijo nove cilje in strategijo za njihovo uresničitev. Meditacija je pomembno orodje za dvig samozavedanja. Z njegovim razvojem in uporabo različnih tehnik sprostitve, med katere štejemo tudi meditacijo, dosežemo osebno ravnovesje, poglobimo mir, odpremo potenciale in gradimo uspeh.

 


[1] Boštjančič, 2012

[2] Goleman: Socialna inteligenca, 2006

[3] Nina Kohne, Fiziološki in nevrološki učinki čuječnosti; dipl.naloga, Koper, 2015

[4] Nhat Hanh 1999

[5] Brown in Ryan, 2003

E-novice

Prijavite se in poslali vam bomo brezplačen posnetek vodene sprostitve
S prijavo soglašam, da se posredovani podatki uporabijo za namene poslovne komunikacije. Več o politiki zasebnosti.

Zadnja objava na blogu

24.04.2018
Ali lahko stres na delovnem mestu uravnavamo z meditacijo in kako to vpliva na naše možgane, telo in življenje?

Pozitivni stres je dober stimulator, ki ljudi motivira z delom, kadar je pred njimi večji izziv. Višek adrenalina, zaradi ukaza možganov naj bežimo ali napademo je produktiven le občasno, kadar gre za trenuten odziv, torej kratkotrajno situacijo. Konec koncev nas osem, deset ali več ur ne preganja lačen lev po delovnem mestu, čeprav je občutek pri kroničnem stresu podoben točno temu. Dalj časa trajajoč stres, ki se ponavlja, nikakor ni stimulativen. Obratno, naš sistem se začne počasi, a zagotovo ugašati.

Sledite nam

Beyondmind socialna omrežja